Članki

Srečanje s starodobnimi kolesi

01. maj 2022

Zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru

Člani društva, so tudi to sezono izvedli srečanje s starodobnimi kolesi, katero je bilo to leto 1. maja. Ob prihodu na prireditveni prostor pred društvenim muzejem, je vse udeležence pričakala kavica in zajtrk. Do odhoda na panoramsko vožnjo so si izmenjavali mnenja, ter si ogledali kako ima kdo urejeno kolo, ter kje še se lahko najdejo starodobna kolesa.

Organizatorji so tudi izvedli panoramsko vožnjo, katera je vodila do domačije pokojnega Ferdinanda Rantaša. Tam sta kolesarje sprejel sin Božo Rantaša z ženo. Nato je pot vodila, kot nekoč po makedamski in gozdni cesti do člana društva Branko Špilaka, kjer so se razvedrili z družabnimi igrami. Obiskali so tudi bioenergetika Stanka Filipiča, kateri je bil navdušen nad kolesi, ter sta z ženo pogostila vse z domačimi dobrotami. Kot vedno pa je na koncu pot popeljala nazaj v Bolehnečice, kjer so se v preostanku dneva prijetno družili in poveselili ob dobri kapljici društvenega vina.

Vrnitev z panoramske vožnje

Fotografije in besedilo: Aleksander Vuk

OD ZRNA DO KRUHA

03. JULIJ 2022

Kljub vročini, ki je »udrihala« po pokrajini, sta Društvo Oldtimer Stara Gora in Pokrajinski muzej Murska Sobota, v Bolehnečicih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v nedeljo 3. julija 2022, pripravila zanimivo in odmevno prireditev Od zrna do krüha. Prireditev se je odvijala na prostem, kjer se nahaja Tehnični – Etnološki muzej Društva Odtimer Stara Gora. Namen prireditve je bil, da organizatorji priditve prikažejo kako so na kmetih nekoč mlatili ječmen oves, pšenico, rž, proso in ajdo. Zanimivo prireditev si je ogledalo številno občinstvo, udeležili pa si se je tudi gostje. Med njimi je bil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavnice Pomurskega muzeja Metka Fujs, direktorica, umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek, in etnologinja Jelka Pšajt, ki je pomagala pri organiziranju prireditve. Prireditev je, kakor mnoge v občini, vodila Breda Žunič, ki je vseskozi v prijetnem vzdušju komentirala dogodke, ki so se odvijali na prizorišču. Obiskovalce je najprej pozdravil predsednik Društva Oldtimer Alojz Slekovec. Med drugim je dejal: »Namen današnje prireditve je, da obudimo spomine na težka kmečka dela. V tem primeru smo s pomočjo Pomurkega muzeja in etnologinje Jelke Pšajd, pripravili prikaz mlatitve pšenice in rži.« O sodelovanju na prireditvi je spregovorila tudi etnologinja jelka Pšajt, ki je pohvalila društvo, da je v svojem muzeju postavilo starodavno napravo za poganjanje mlatilnice, trešmašina, geplj, ki je v preteklosti bil v veliko pomoč pri težkem opravilu ob mlatitvi.

Župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je doma v vasi kjer stoji muzej, je izrazil zadovoljstvo, da društvo z muzejem in svojimi dejavnostmi ohranja spomin na čase, ko so ljudje na deželi pri kmečkih opravilih trpeli. Kakó je teklo delo ob žetvi na kmetiji pa so prikazali v »skeču« člani Folklornega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Klepač pa je prikazal kako so klepalo koso ali srp.

Prireditev se je odvijala tako, da je bilo najprej prikazano, kako so v preteklosti mlatili s cepci. Kako so namlačeno zrnje presejali z redosomm in ga končno očistili z »bintmlinom« ali vetrnikom. Posebnost prireditve je bila mlatitev z geplom, katerega je poganjala kobila Pika lastnika Tomaža Zormana iz Stanetincev. Geplj je bil že velika pridobitev za mlatitev ali mašinjenje. Po mašinjenju z geplom, so »mehaniki« trešmašin, mlatilnico, preuredili tako, da so jo poganjali štirje krepki možje, ter s tem prikazali kako težko je bilo v tistih časih priti do kruha. Skupina mož je predstavila tudi mletje zrnja na starem mlinu, ki ga je poganjal stabilni bencinski motor. Ker sodijo pri peki kruha tudi slamnate košarice, v katerih vsaja kruh, je izdelavo košarice prikazal Tonček Golnar. Ob tem je prikazal tudi izdelavo vrbovih viter za »šivanje« košare.
ker je imela prireditev tudi namen druženja, so organizatorji poskrbeli tudi za bogato kulinarično ponudbo, kje so bile zastopane, tudi tradicionalne kmečke jedi, ki so jih uživali žanjci in mlatci. Za dobo voljo pa je skrbel ansambel. Za obiskovalce prireditve pa je bil odprt tudi muzej.

Foto in tekst: Ludvik Kramberger

Občinski praznik JÜRJOVO 2022

Ohlapnejši proti koronski ukrepi so nam v deželo končno prinesli več življenja, ki se je pokazalo ob letošnjem občinskem prazniku 2022.

Na njem so se med drugimi predstavili tudi člani oldtimer društva Stara Gora, ljubiteljskega društva, ki postaja vse bolj prepoznavno v širšem prostoru naše domovine. V prazničnem mimohodu ali paradi kot radi rečemo (odvijala se je v centru kraja), je sodelovalo lepo število starodobnih vozil, ki so dobesedno razvnemala prisotne in ni bilo malo takih, ki so vehementno razlagali, da so pa takšnega imeli nekoč tudi oni ali pa njihov sorodnik, prijatelj...

Predsednik društva Oldtimer, Alojz Slekovec je ob mimohodu z osnovnimi podatki in opombami komentiral mimo vozeča vozila npr: mercedes, v katerem se je nekoč vozil direktor in kasnejši politik, audi, ki ga ima za spomin na delo v Nemčiji sedanji lastnik, spaček, ki je privabljal nasmeh in radovednost , ni manjkala niti alfa pa hrošč kabrio, ki omogoči tudi veter v laseh in pesek v zobeh kot se radi pošalimo, renault 11je tudi že redkost, manjkal ni niti simpatičen malček, pejek imenovan...skratka vredno videti.

Posebej pa naj omenim oldije dvokolesnike, ki so dejansko zahrumeli in pokadili na začetku parade: igrivi rdeči Puch, elegantni BMW, popularni Tomos T12, prisotna je bila tudi Jawa, med dvokolesnike sta se vrinila tudi dva robustneža na treh kolesih, prikoličarja znamke Ural, klobuk dol pa pred najstarejšima, odlično obnovljenim sovjetskim motociklom Moskva k 55 letnik 1946 in malim čudežem DKW 350 iz 1936, ki sta ponosno brnela na čelu parade. Kaj pa traktorji ? Tudi so sodelovali, saj jim takšen kratek sprehod godi. Bolj se namučijo, ko se zapeljejo od doma in domov. Vse to in še več je mogoče videti razstavljeno v muzeju Oldtimer društva Stara Gora v Bolehnečicih 11. Kot je povedal predsednik društva Alojz Slekovec je obisk muzeja mogoč po predhodni najavi in menda se tam najde in vidi vse, od igle do lokomotive. No lokomotive še ne, mogoče pa kdaj, zagnanosti članom predvsem pa vodstvu društva ne manjka, kombajn, kot največji eksponat pa je že na ogled. Muzej in sedež društva sta v stavbi iz konca devetnajstega stoletja, ki je dobila novo "obleko" torej fasado v stilu, kot se za starodobništvo spodobi in gre v korak z ostalimi hišami v vasi. Kot je nekoč popotnik zapisal premorejo Bolehnečici najlepše po videzu avtohtone hiše daleč naokoli.

Otmar Filipič

Posnel: ALEKSANDER VUK

članek